ON AIR

- Odpri v oknu

RADIO VELENJE

HIT DNEVA

  • Skupina

    Bilbi (0) Hvala za vijolice

  • Skupina

    Brigita Šuler (0) Zaznamovana

  • Skupina

    Slavko Ivančič in Lavanda (3) Ko mene več ne bo

PESEM TEDNA

22.04.2017

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Nuška Drašček Tak dan

  1. NUšKA DRAščEK - Tak dan
  2. JELENA ROZGA - Ne pijem, ne pušim
  3. ANI FRECE & TILEN ARTAč - Če je to ljubezen

Pokrajina – tvoja in moja

In sploh, tako zelo pogrešam ravnice. Zdi se mi, da bi se moja duša osvežila in oči odpočile. Za nas – sinove ravnin – so hribi lepi le če se mimo njih pelješ, le na razglednici, ob daljšem bivanju pa prav dušijo.

Te besede litovskega pesnika K. Bradūnasa, ki jih je leta 1945 pisal svojemu prijatelju iz hribovitega dela Nemčije, kamor ga je naneslo življenje vojnega prebežnika, lepo ilustrirajo pomembnost pokrajine za človekovo bit. Beseda pokrajina oz. krajina (landscape, peisage, landschaft) se je najprej uveljavila v likovni umetnosti, kasneje jo je pod svojo akademsko raziskovalno pero vzela geografija, danes pa velja za izredno multidisciplinarno temo, v kateri se lahko prepletajo geografski, antropološki, psihološki, zgodovinski in še mnogi drugi pristopi. Verjetno najbolj poznamo njeno ključno vlogo v procesih oblikovanja skupinske (narodne, regionalne) in osebne identitete. Velja pa izpostaviti, da v svojem bistvu pokrajina ni samo to, kar vidimo, ampak kako vidimo – vidimo jo z očmi, vendar jo interpretiramo s svojim razumom, ji pripisujemo določene vrednote, pogosto zaradi nematerialnih, duhovnih razlogov. Ker živimo v njej, postane krajina del nas, ravno tako kot mi del nje. Tako v smislu narave, kot tudi prostora, v katerem živimo.
    S tem, upam ne preveč zapletenim uvodom, sem se dotaknila svojega raziskovalnega interesa antropologije prostora. Popolnoma nepričakovano pa je prišla tudi v moje osebno življenje – ko sem se pred dvanajstimi leti z baltskih ravnic znašla v Šaleški dolini oz. bolj konkretno v Velenjski kotlini. Za tiste, ki še nikoli niste obiskali tega dela Severne Evrope, naj opišem tipično litovsko pokrajino. Lahko si pomagate tudi s Prekmurjem, ta je pravzaprav že kar blizu. Torej gre za ravninsko pokrajino, ki jo popestrijo griči, ki nikoli ne presegajo nadmorske višine 300 metrov, obilo jezer razgibanih oblik, zelo pomemben del litovskega kolorita pa predstavljajo gozdovi. Podobno sliko dobite tudi v sosednjih Latviji in Estoniji, prav tako v severnovzhodnem delu Poljske. Velja splošno mnenje, da je narava v tem delu Evrope »po meri človeka«, je bolj prijazna do njega.
    Torej po selitvi v Velenje sem se tudi jaz začela ukvarjati z vsemi zgoraj omenjenimi vprašanji v svojem vsakdanu in sem se prepričala, kako so le-ta resnična. Seveda, hribi, ki obdajajo Velenjsko kotlino niso ravno »visokogorje«, vendar zadostujejo, da človeku iz ravnin zaprejo pogled na svet in se ta znajde v popolnoma novi prostorski preizkušnji. Kot se je ob obisku v šali izrazila moja sonarodnjakinja: "Tukaj se ti lahko razvije kratkovidnost, če imaš takole ves čas pred očmi nek hrib". Čeprav kakšnih dramatičnih težav ob prilagajanju na novo krajino nisem doživela, priznam, da tudi meni manjka ta širina, odprt in neomejen pogled na nebo, stik z obzorjem, včasih prav občutim okrog sebe tisto kotlino v izvirnem pomenu te besede. Lahko sicer splezaš na kakšen višji sosednji hrib, a to žal ni isto, ker je to pogled z višine. Strinjam se z mnenjem znanke, ki se je v Velenje preselila iz Prekmurja, da predvsem čas tukaj teče drugače, dan se prej konča, saj se sonce hitreje skrije, tam pa lahko opazuješ, kako se sonce potaplja v horizont in dobiš neko drugačno perspektivo življenja in minevanja. Razmišljam, kako te spremembe doživljajo ljudje, ki se bolj pogosto selijo, morda se jim ta prostorski občutek ob pogosti izkušnji prilagajanja zmanjša? Kaj pa vsi tisti, ki ga preživimo v istem prostoru, ali se ga sploh zavedamo? Še najlažje lahko do tega soočanja svojega in novega prostora in posledično kakšnega razmisleka in uvida vase pridemo na potovanjih.
    Koliko pa je še pokrajin v našem Velenju – ki jih ni na turističnih razglednicah mesta. Živijo pa v spominih in dojemanju sveta prebivalcev mesta, ki ga sooblikujejo. Od tistih nam geografsko bližnjih z Balkanskega polotoka, Slovaške, Češke, Poljske, vse tja do Rusije, Francije, Nemčije, Belgije, ZDA, Kitajske, Indonezije, Brazilije, Čila. Zagotovo jih nosijo s sabo in bi jih morda z veseljem delili tudi z nami.

- Ona Čepaitytė Gams, dne 23.02.2017

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Pupa - Pesem za vse (538)
  2. HZ Project... - Rad bi bil... (290)
  3. Dixons - Klinc pa ritem (107)
  4. Imperij - Pomladni dan (44)
  5. Žiga Rustja - Rabim samo tebe (35)
  6. Nino - Za tvoj nasmeh (28)
  7. Pop Design - Vzela si moje srce (28)
  8. Lamai - Proti vetru (15)
  9. Flirrt - Kristina (10)
  10. Alma - Pm (5)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Portugal. The man - Feel it still (8)
  2. Katy Perry - Chained to the... (7)
  3. Shaggy feat. Omi - Seasons (6)
  4. Blondie - Long time (5)
  5. Bella Santiago - Unpredictable (4)
  6. Daniel Powter - Delicious (4)
  7. Dikko - No destination (4)
  8. Kaleo - Way down we go (4)
  9. Red hot chili... - Goodbye angels (4)
  10. Severina feat.... - Otrove (3)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Pvaninski abuhi - Sedem pegic (114)
  2. Ansambel Lenarti - Vsak ne more... (66)
  3. Ansambel Smeh - Pa je šla (59)
  4. Ansambel Akordi - Nekje na pol poti (24)
  5. Ansambel Murni - Murnova zdravljica (2)
  6. Novi spomini - V dobrem in slabem (2)
  7. Skupina Špica - Špica večer (2)
  8. Ansambel Lojtrca - Ljubezen (1)
  9. Gorenjski kvintet - Odšla je (1)
  10. Zvita felna - Ljubice (1)
Podrobnosti

Glasbene želje