ON AIR

- Odpri v oknu

MICHAEL JACKSON WILL YOU BE THERE

HIT DNEVA

  • Skupina

    ELTON JOHN & TARON EGERTON (0) (I'm gonna) love me again

  • Skupina

    PETER LOVŠIN (0) Sam en majhen poljub

  • Skupina

    BILLIE EILISH (0) Bad guy

PESEM TEDNA

25.01.2020

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Klapa Škvadra Oči te črne

  1. KLAPA ŠKVADRA - Oči te črne
  2. ZVITA FELTNA - Sto tisoč let
  3. LETEčI ODRED - Hajde reci mi

Umetnost pro-bono

Zelo me veseli, da so zadnji dogodki, ki so se dogajali v minulem času, začeli prebujati ljudi v vseh segmentih družbe. S pomočjo hitrih komunikacijskih sredstev smo se lahko bolj povezali in svoja razmišljanja v določenih kontekstih lahko bolj poenotili in celo določena stališča povezali v en glas. O problemih, ki niso od včeraj, tako lahko razmišljamo bolj tvorno in zavedanje ljudi o svojih pravicah čisto v realnem, življenjskem kontekstu se dviguje. Menim, da je to v veliki meri tudi zaradi naše umetnosti in kulture, ki v delikatnih obdobjih ljudem ponudi odgovore o tem, kaj smo in kaj resnično ne bi smeli postati. Umetnost je vedno sledila resničnosti in odkrivala tista polja, ki jih sistemska logika ustvarjanja miselne šibkosti in človeške neumnosti vedno tako lepo prikrije in zapakira v pisan in mamljiv ovitek. Kako pa živi slovenska umetnost? Seveda moram takoj tu na tem mestu narediti ločnico med ljubiteljsko kulturo in umetniško ustvarjalnostjo in profesionalno dejavnostjo na tem področju. Vendar, ne v smislu slabšalnega ločevanja, temveč v dejanskem načinu preživljanja ljudi z omenjeno dejavnostjo. Ste se kdaj vprašali, kako živijo slovenski umetniki v sistemu delovanja in predstavljanja slovenske umetnosti. Sama najbolje poznam polje vizualnih in likovnih umetnosti, čeprav menim, da je podobna sistemska problematika kot hobotnica razširjena tudi na druga umetniška področja. Ob županovi objavi na Facebooku o pomembnosti kulture je neki komentator zapisal, da je na kulturo (po vsej verjetnosti v finančnem kontekstu) prisesanih preveč krvosesov. In ne boste verjeli, da se bom zelo strinjala z njim, seveda vam bom to poizkušala predstaviti s konkretnimi primeri, ki se dogajajo tako v našem malem, lokalnem in malo večjem nacionalnem okolju. Torej kako živijo slovenski likovni in vizualni umetniki? Večina, ki se ukvarja z likovno in vizualno umetnostjo je odvisna od prekernega dela, ki z umetnostjo navadno nima neke splošne zveze. Dela v storitvenem sektorju in ustvarjanje v prostem času je realnost s katero se sooča trenutna umetniška »srenja«. Umetniki brez lastne ustvarjalnosti ne moremo živeti in ne glede na razmere v katerih se gibljemo bomo vedno ustvarjali, saj je le-ta vzgib tisti, ki nas dela žive, ustvarjalne in ponosne ljudi. Zaradi sistemskih napak in nekorektnosti zaposlenih v slovenskem galerijskem sistemu pa se že nekaj let gibljemo v začaranem krogu. In kako je to videti? Tako, da umetniki nismo plačani za svoje delo. Izgovor, da so naše razstave le podaljšek naše promocije za prodor na umetniški prosti trg, ki v Sloveniji ne obstaja, vodi do tega, da umetniki delamo pro-bono. Za blaginjo družbe in javnega dobrega. Za predstavljanje našega dela, ki zgleda v marsikateri galeriji tako, da umetnik sam zasnuje koncept razstave, postavi razstavo (zelo je vesel, če mu kdo tehnično malo pomaga-drži lestev ali zabije žebelj), sam pripravi reprodukcijske materiale, kustos- galerist v tekstu opiše kaj je umetnik naredil, mu naredi malo reklame in to je to. Kustos- galerist prejme seveda za svojo dejavnost mesečno plačilo, za delo, ki ga je dejansko opravil umetnik. Umetniki, ki smo samozaposleni v kulturi, imamo sicer drobno davčno olajšavo, nimamo priznanih in plačanih bolniških in dopustov, svojo pravico do plačila prispevkov pa obnavljamo na tri leta z zelo strogim strokovnim cenzusom, ki strokovno oceni našo dejavnost. Umetnik ne dobi plačila za svojo postavljeno razstavo, ne glede na to, da dejansko umetnik postavlja program v državnem galerijskem sistemu od katerega je odvisno kar nekaj zaposlenih v galerijskem sistemu. Razstave so navadno enkrat mesečno in dajte no, ni računice, da bi dejansko štiri ali pet zaposlenih (povprečje zaposlenih po manjših in srednje velikih slovenskih galerijah) z mesečno plačo in vsemi pripadajočimi bonitetami lahko upravičilo svoje mesečno delovanje, sploh v tem kontekstu, da dejansko je dejansko umetnik tisti, ki opravi delo, ki je pred publiko kot kulturni produkt. Saj je količina finančnih sredstev, ki jih potrebuje galerijski sistem za delovanje verjetno par desetkrat večji kot sredstva, ki jih dejansko porabimo umetniki za ustvarjanje umetnosti, ki jo le-ta predstavi. Umetniki zahtevamo plačilo za svoje delo t. i. razstavnino, zahtevamo tudi, da se racionalizira in strokovno revidira delovanje slovenskega galerijskega sistema, sploh v manjših lokalnih okoljih, ki niso pod tako budnim očesom strokovne javnosti. Seveda je država postavila priporočilo o izplačevanju razstavnin, vendar, ker je to le priporočilo, ga nihče ne upošteva. Denar, ki je dejansko namenjen umetnikom, umetniški produkciji oz. izplačevanju razstavnin, gre v izobraževanja zaposlenih v galerijah, strokovne ekskurzije, dnevnice, potne stroške, ipd. Torej denar, ki je dejansko namenjen za umetnost gre v žep galerijskega sistema, ki bi po pravem bil v službi umetnosti. Galeristi se seveda izgovarjajo na različne načine, umetnikom namesto razstavnin ponujajo drage razstavne kataloge, ki jih pač ne gre pojesti in obleči, z izgovorom promocije za prosti trg umetnin, ki ga v Sloveniji ni. Torej za umetnikovo umetnost pro–bono so vplačani vsi ostali vpleteni; direktor galerije, galeristi-kustosti, oblikovalci tiskovin, tiskarji, fotografi, hišniki, snažilke in čistilci, zavarovalničarji, prevozniki, le umetnik, ki naredi dejanski program v galeriji ostane brez plačila, brez razstavnine, brez možnega odkupa svojega umetniškega dela. S sistemom soodvisnosti kustosa in umetnika se je izpostavil parazitski odnos v predstavljanju umetnosti, sploh v kontekstu slovenskega državnega galerijskega sistema, ki deluje nepotistično, ne-transparentno, koruptivno in neselektivno v kontekstu strokovne pluralnosti in različnosti. In umetniki imamo tega dovolj. Klobčič se je začel odvijati, saj je zavedanje, da je država naša, in da smo mi občina, torej je sistem od vseh nas, ljudi, ki živimo v naši skupnosti. Uspešno parazitiranje pa traja le toliko časa, dokler ni prepoznano. In ob tišini omogočamo obstoječe delovanje in stanje tudi v prihodnosti. Pa je še vse tiho?
- Nataša Tajnik Stupar, dne 04.04.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Mali oglasi band - Vsi ljudje hitijo (286)
  2. Il divji - Nisem rekel (103)
  3. Vit@vox - Ravno obratno (57)
  4. Alja Krušič - V resničnosti (48)
  5. Jernej Zoran... - Stik (34)
  6. Skupina Eros - Le bog ve kako... (32)
  7. Helena Blagne - Led in sol (26)
  8. Ženet - V tebi je moč (11)
  9. Gaja Prestor - Le tebe rabim (7)
  10. Panda - Ena noga en korak (2)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Meghan Trainor - Evil twin (22)
  2. Freya Ridings - Castles (16)
  3. November lights - Black and blue (14)
  4. Tiesto feat.... - Blue (7)
  5. Jordan Davis... - Cool anymore (3)
  6. Alle Farben - The night we met (2)
  7. Regard - Ride it (2)
  8. Steve... - 2 in a million (2)
  9. Harry Styles - Watermelon sugar (1)
  10. Monsta X - Middle of the... (1)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Veseli... - Lešniki (206)
  2. Ansambel Dar - Najlepši cvet... (148)
  3. Ansambel Saša... - Štajerka frajerka (17)
  4. Ansambel Roka... - Lepa si Slovenija (12)
  5. Ansambel Svetlin - Pozabi na vse (7)
  6. Ansambel Jarica - Hvala ti (4)
  7. Ansambel Zvita... - Tvoje oči (2)
  8. Ansambel Brloga - Poredna miška (1)
  9. Ansambel Javor - Zdaj je vse... (1)
  10. Ansambel... - Polnoč (1)
Podrobnosti

Glasbene želje