ON AIR

- Odpri v oknu

DITKA HABERL ZALJUBLJENA

HIT DNEVA

PESEM TEDNA

15.06.2019

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Domen Kumer & Saša Lendero 100%

  1. DOMEN KUMER & SAšA LENDERO - 100%
  2. EVA ČERNE & NUšKA DRAščEK IN NUšA DERENDA - Mladost
  3. LUKA NIžETIč FT. ŠKORO & BITORAJAC - Ludilo brale

Uradniški strah

Zgodba bi bila bizarna, če ne bi razkrivala miselnih struktur, po katerih deluje marsikdo in marsikaj v tej državi.

Takole je torej bilo: režiser malo starejše mlajše generacije je dobil navodilo, da pripravi državniško proslavo ob dnevu kulture. Proslava ob državnem prazniku v velikih dvoranah Cankarjevega doma ni kar tako, ogledajo si jo predsedniki, kulturna smetana, malomeščanski povzpetneži, proslava ima protokol, podeljujejo se nagrade, Slovenija se tisti dan spomni, kako pomembna je kultura. Režiser je nekaj časa okleval, a je ponudbo sprejel. Ustvarjanje državniških proslav je lahko umetniški izziv, a sprejel jo je tudi zaradi možnostih subverzivnih sporočil, ki bi jih, seveda z ustrezno umetniško vrednostjo, postavil na oder. Razmišljal je o tem, kaj pomeni narod, kako ta identitetno-politični projekt razumemo danes. Gre za čisto legitimen premislek.
Prišle pa so težave. Najprej se je zapletlo pri scenografiji, pri žici. Zamislil si je, da jo postavi na oder, v ozadje, morda intimno stilizirano. Žica se dobro dopolnjuje s Prešernovim verzom o sosedu, ki ni več vrag, pač pa le mejak. Vendar ne, uradniki so mu povedali, da žica ne spada na veliki oder, “ne se sploh trudit”, je dejal eden izmed njih. “Prej kot slej ti jo bodo prepovedali, če ne drugače zadnji dan, škoda časa”. To se ne spodobi, to ni prav, kako bi se počutila slovenske politična elita, če bi na državniški praznik v imenu čaščenja kulture same sebe opazovala v ogledalu.
Problemi so se kopičili. Upravni odbor Prešernove proslave, tisti svet modrih metuzalemov, ki skrbi, da Prešern in politiki ne bi bili preveč užaljeni, se ni strinjal, da bi bili na steni za nastopajočimi projicirani črno-beli grbi. To ne gre, toliko grbov, toliko državnega patosa je nevarno. Zahtevali so le en barvni grb in portrete Prešerna, objavljene v točno določeni knjigi. Kako drugače narisan Prešeren s prevelikim nosom ali preveč razmršenimi lasmi bi bil lahko sporen. Potem jih je zmotil eden izmed nastopajočih, ki je znan po družbeno-kritičnih besedilih. Četudi bi pripravil pesem o narodu, mu niso zaupali. Ker besedila niso dobili vnaprej, so umetnika preprosto prečrtali. Bilo bi prenevarno. Na koncu so na sceno postavili še rože. Rože, kičasti cvetlični aranžmaji pač morajo biti na odru, so konstitutiven del vsakega slavljenja države. Brez rož namreč ni ničesar … Režiserjeve želje niso poslušali.
Po koncu prereditve je umetnik prebral protest, govoril je o cenzuri, a splošen vtis je bil, da je želel provocirati, politika ne sodi na kulturno prireditev, so mu navrgli.
Kar je tako absurdno, da je že lepo. Prešeren namreč ni pisal le o luni, ki bije, in Urški, ki se vrti v ritmu cimbal, pisal je o narodu, svobodi, miru. Njegova Zdravljica je politični manifest, zato je bila prepovedana in zato je slovenska himna. To razumejo otroci v osnovni šoli, čudno, da tega ne razumemo ljudje iz upravnega odbora Prešernovih nagrad. Je tako preprosto? Gre za neznanje? Seveda ne. Ljudje, ki so omejili umetnika, so se dobro zavedali, kaj je želel sporočiti. Zavedali so se, da bi lahko bil kritični pogled na Slovenijo preveč resničen, zato so ga omejili in bili na koncu zadovoljni s tem, kaj je nastalo. Trepljali so se po ramenih in si čestitali, ker je slovenska himna tudi v arabskem in japonskem jeziku zvenela tako lepo, medtem pa je režiser v zaodrju prebiral protestno izjavo.
Pri vsem vseeno ni šlo zgolj za politiko. Šlo je za tudi strah. Uradniki, s katerimi se je pogovarjal umetnik, so mu večkrat dejali, da ga razumejo, podpirajo, ampak, saj veste, tukaj sem v službi, imam družino, kredit, če vam pustim, kar ste si zamislili, je lahko kdo užaljen. Vedno je bil zadaj ta nekdo, veliki, neopredeljivi vseobsežni strogi šef, ki bi lahko kaznoval nižjega uradnika. Kdo ve, morda pa si je rože zaželela sama kulturna ministrica, morda pa bi žica zmotila predsednika vlade, ker ima sam raje tehnične ovire.
Uradniški strah in bojazljivost sta se zalezla v strukture države in onemogočata spremembe, inovacije, napake. Raje delajmo tako kot sedaj, mlačno, preverjeno, raje ne tvegajmo, saj bi lahko zgrešili. To, da napake prinašajo izkušnje, te pa znanje, je nepomembno. To, da je umetnost tista, ki opisuje in samoizprašuje človeka, njegov obstoj in hkrati sama sebe tudi. To, da namen kulturnega praznika ni samo slavljenje lavreatov pač pa umetniški oris časa in prostora ravno tako.
Pred nekaj meseci mi je Aleš Debeljak, pesnik, prijatelj, ki se je tako nenadno poslovil, med opisom slovenske kulturne politike in krajine navrgel nekaj besed. “Vse to je strašno, res strašno.” Imel je prav, vse to je resnično strašno.

- Jure Trampuš, dne 25.02.2016

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Sara Lamprečnik - Le ti to znaš (155)
  2. Anabel - Mama (139)
  3. Prestiž - Nekaj je na tebi (88)
  4. Nuša Derenda - Sto in ena (53)
  5. Nera - Rabljeno dekle (34)
  6. Ksenija - Ne vem, če veš (31)
  7. Milan Kamnik - Motoristična (27)
  8. Sabrina Zavšek - Za vrati (23)
  9. Eva Pavli - Okrog planeta (8)
  10. Tequila - Vanilija (7)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Onerepublic - Rescue me (7)
  2. John Lundvik - Too late for love (5)
  3. Luca Hanni - She got me (5)
  4. Nina Donelli... - Genijalno (4)
  5. Billie Eilish - Bad guy (3)
  6. Keiino - Spirit in the sky (3)
  7. Maluma - Te quiero (3)
  8. Mahmood - Soldi (2)
  9. Duncan Laurence - Arcade (1)
  10. Lewis Capaldi - Someone you loved (1)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Klateži - Nekaj kar se... (168)
  2. Ansambel Zeme - Sreča najine... (121)
  3. Prleški kvintet - Reci ali me ljubiš (14)
  4. Ansambel Roka... - Čeprav si ne... (2)
  5. Ansambel Spev - Rdečelaska (2)
  6. Marcela IN - Ta pesem ni... (2)
  7. Ansambel Bojsi - Ne, ne bom (1)
  8. Ansambel Petan - Stari hrast (1)
  9. Cik cak kvintet - Daj no daj (1)
  10. Vražji muzikanti - Po domače mal... (1)
Podrobnosti

Glasbene želje