ON AIR

- Odpri v oknu

EMINEM STAN

HIT DNEVA

PESEM TEDNA

15.06.2019

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Domen Kumer & Saša Lendero 100%

  1. DOMEN KUMER & SAšA LENDERO - 100%
  2. EVA ČERNE & NUšKA DRAščEK IN NUšA DERENDA - Mladost
  3. LUKA NIžETIč FT. ŠKORO & BITORAJAC - Ludilo brale

Označi, označi, označi, izbriši

V 17. stoletju je oseba v življenju dobila povprečno toliko informacij, kot jih danes najdemo v nedeljski izdaji svetovnih časopisov. Vsako leto in pol se količina informacij na svetu podvoji, v leta 2002 objavljenem poročilu Information Overload, pripravljenem na Harvardski univerzi piše Joseph Ruff. Na članek sem naletela ob nedeljski obupanosti, katerega izmed treh oken spletnega brskalnika, vsakega z desetimi zavihki z zanimivimi članki, ki sem jih odprla pred dvema tednoma, zapreti. Gotovo sem jih odprla, ker so me pritegnili, a kaj, ko je zanimivosti danes tako hitro tako zelo preveliko!
Danes živimo v svetu informacijske prenasičenosti. Nove in nove mobilne aplikacije merijo in zbirajo podatke ali ponujajo informacije. Novice ponujajo Twitter, Facebook, v specifično področje usmerjene aplikacije ter elektronska sporočila uredniških izborov novic (newslettrov) različnih medijev. New York Times jih pošlje vsaj pet na dan. Problem je v tem: če dobiš uredniški izbor novic ene medijske hiše, je to lahko koristen vir ključnih informacij o dogajanju po svetu. Če dobiš deset takšnih izborov, se zgodi predvsem to, da vse skupaj označiš in izbrišeš. Pomembne informacije se izgubijo med manj pomembnimi.
Optimisti pričakujejo, da bo vse več informacij rešitelj mnogih problemov za družbo, gospodarstvo, obnašanje, zdravje. Do določene mere je to logično. Drugače temu rečemo znanje, ki, če ga ljudje imajo, omogoča boljše, na dokazih osnovano odločanje. Podatki ter konkretne napovedi o učinkih novih znanj so milo rečeno bombastične.
Na pohodu je “internet stvari”, povezovanje naprav, ki podatke in meritve pošiljajo neposredno na splet in v podatkovne oblake. Pri analitski hiši McKinley ocenjujejo, da bi z oddaljenim nadzorom kroničnih bolnikov, meritvami, ki jih omogočajo nosljive naprave in posledičnemu izogibu dragim hospitalizacijam, lahko naprave do leta 2025 zmanjšale stroške obravnave kroničnih bolezni za 10 do 20 odstotkov letno. V denarnem smislu je to med 900 milijardami in 2,1 bilijonom (si sploh predstavljate to vrednost? To je 2.100.000 x 1.000.000) ameriških dolarjev na leto globalno.
Podatki so nova zlata jama gospodarstva. Navdušenci pričakujejo, da bodo ljudje z več informacijami jedli bolj zdravo, živeli bolje in lažje dosegali različne cilje. A to je res le delno. Ljudje niso stroji. Na določeni točki, ko je informacij preveč, odpovejo vse njihove varovalke, informacije povzročijo ravno nasprotni učinek: namesto akcije pride do apatije oziroma ignorance. Namesto, da bi prebral novice v uredniških izborih na mailu, vse skupaj izbrišejo.
Že na začetku tega tisočletja je bilo rečeno, da je v zadnjih tridesetih letih nastalo več informacij kot v pet tisočih prej. Danes je verjetno to razmerje še večje. Josepf Ruff v že omenjenem članku piše, da 72 odstotkov menedžerjev v Veliki Britaniji meni, da preveč informacij povzroča, da izgubljajo čas za reševanje resnih nalog in težav. V Evropi se do 85 odstotkov managerjev počuti, da se utapljajo v podatkih, e-mailih in telefonskih klicih, ob tem, da se pričakovanja glede odzivnosti na sporočila drastično spreminjajo.
Ob vsem optimizmu o racionalizaciji družbe zaradi vse večje količine informacij ostajam vsaj malo skeptična. Ljudje smo zaradi zasičenosti z informacijami in podatki postavljeni pred nove izzive in težave na osebni ravni. Morda pa se kakšen nasvet za spopadanje z njimi skriva v katerem izmed 35 odprtih člankov mojega spletnega brskalnika ...

- Tjaša Zajc, dne 12.11.2015

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Sara Lamprečnik - Le ti to znaš (155)
  2. Anabel - Mama (139)
  3. Prestiž - Nekaj je na tebi (88)
  4. Nuša Derenda - Sto in ena (53)
  5. Nera - Rabljeno dekle (34)
  6. Ksenija - Ne vem, če veš (31)
  7. Milan Kamnik - Motoristična (27)
  8. Sabrina Zavšek - Za vrati (23)
  9. Eva Pavli - Okrog planeta (8)
  10. Tequila - Vanilija (7)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Onerepublic - Rescue me (7)
  2. John Lundvik - Too late for love (5)
  3. Luca Hanni - She got me (5)
  4. Nina Donelli... - Genijalno (4)
  5. Billie Eilish - Bad guy (3)
  6. Keiino - Spirit in the sky (3)
  7. Maluma - Te quiero (3)
  8. Mahmood - Soldi (2)
  9. Duncan Laurence - Arcade (1)
  10. Lewis Capaldi - Someone you loved (1)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Klateži - Nekaj kar se... (168)
  2. Ansambel Zeme - Sreča najine... (121)
  3. Prleški kvintet - Reci ali me ljubiš (14)
  4. Ansambel Roka... - Čeprav si ne... (2)
  5. Ansambel Spev - Rdečelaska (2)
  6. Marcela IN - Ta pesem ni... (2)
  7. Ansambel Bojsi - Ne, ne bom (1)
  8. Ansambel Petan - Stari hrast (1)
  9. Cik cak kvintet - Daj no daj (1)
  10. Vražji muzikanti - Po domače mal... (1)
Podrobnosti

Glasbene želje